Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8543cT1wb2dvZGJhJTIwbyUyMHphcG9zbGl0dmkmZGF0YWJhc2VbU09WU109U09WUyZkYXRhYmFzZVtWRFNTXT1WRFNTJmRhdGFiYXNlW1NFVV09U0VVJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9dGFibGUmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00MjY=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VDSS sklep Pdp 823/200120.09.2002Čeprav sta stranki sklenili delovno razmerje za določen čas, je iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi pripravnika razvidno, da se delovno razmerje sklepa za opravljanje pripravništva. Četrti odstavek 19. čl. ZDR določa, da se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom trajanje pripravništva podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela, razen za čas letnega dopusta. V spornem obdobju veljavna SKPGd je v 2. odst. 11. čl. določala, da se pripravništvo podaljša za čas opravičene odsotnosti delavca, če je odsotnost pri delavcu nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe trajala najmanj 28 dni, pri čemer soglasje delodajalca za podaljšanje pripravništva ni potrebno.
Čeprav je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za izplačilo regresa ugodilo le delno, izpodbijana sodba nima zavrnilnega dela. Zato je pritožbo v delu, s katerim tožnik zahteva celotni regres za letni dopust, potrebno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.		delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - pripravništvo - podaljšanje pripravništva -izraba letnega dopusta - regres za letni dopust - dopolnilna sodba
VSRS Sodba I Ips 3691/201304.03.2021V prekrškovnih postopkih se je odgovorni osebi pravne osebe očitala le zamuda pri plačilu plač trem delavcem, ne pa neplačilo najmanj treh zaporednih plač in s tem oškodovanje več delavcev, kar je predmet kazenskega postopka, pri čemer so predmet kazenskega postopka še kršitve drugih pravic iz delovnega razmerja, ki skupaj tvorijo enotno kaznivo dejanje. Neplačila plače pa tudi ni mogoče enačiti z zamudo pri plačilu plače, kar izhaja tudi iz razlikovanja med zamudo in neplačilom v samem ZDR (in ZDR-1), predvsem pa iz relevantno drugačne vsebine teh ravnanj in njihovih posledic.

Iz različnih abstraktnih opisov prekrška in kaznivega dejanja je razvidna različna teža prekrška in kaznivega dejanja ter tudi, da gre za obravnavo različnih vidikov kaznivih ravnanj. Drugačna vsebina ravnanja, ki se kaže v nastali posledici, ki se zahteva na abstraktni ravni in kot je bila v obravnavanem primeru ugotovljena tudi na konkretni ravni, pa upravičuje obravnavo...		kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - sodba praksa ESČP - zakonski znaki kaznivega dejanja - višina prikrajšanja - pomoč pri kaznivem dejanju - garantna dolžnost - delictum proprium - identiteta obtožbe in sodbe - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazloženost odredbe - pravica do obrambe
VDSS Sodba Pdp 25/201904.07.2019Sodišče prve stopnje se je v predmetnem sporu pravilno oprlo na 142., 154. člen ZDR-1, ZDR in 2. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki določa, da se kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela ter čas izvedbe inventure. Pravilno je štelo, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela oziroma je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovni obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar za delovni čas voznika pomeni, da je tako vključen ves čas, ko je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu - predhodni pregled vozila, vožnjo vozila, natovarjanje in raztovarjanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem, natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnosti, itd. To je...nadurno delo - delovni čas - voznik - evidenca o izrabi delovnega časa
VSRS sodba VIII Ips 174/201418.11.2014Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna. Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.



Ker revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone

ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.



Vrhovno sodišče je dolžno sprejeti sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, kadar je odločba Vrhovnega sodišča, zoper katero stranke v postopku...		uravnoteženje javnih financ - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - enakost obravnavanja pri zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča - obveznost odločanja Ustavnega sodišča - diskriminacija - starost - predhodno vprašanje SEU
VDSS Sodba Pdp 389/202316.11.2023Dolžnost toženke kot delodajalke je bila tožniku zagotoviti sredstva za varno delo, med njimi tudi opremo za odstranitev prečke na vrhu prikolice tovornega vozila zaradi nalaganja tovora. Toženka ni dokazala, da bi tožniku zagotovila drugo opremo za odstranitev te prečke, kot lestev, ki po tožnikovih trditvah ni bila brezhibna. Ker toženka ni dokazala, da je tožniku zagotovila brezhibno lestev, se krivdne odgovornosti za škodo zaradi padca tožnika ni razbremenila.

Ob ugotovitvi, da tožnik ni imel druge možnosti za opravo dela (odstranitve prečke na prikolici) kot z lestvijo, ki mu jo je zagotovila toženka, da ni samovoljno uporabil te lestve ter ob dejstvu, da je moral naložiti tovor v tujini, in glede na zakonsko obveznost toženke kot delodajalke, da mu zagotovi varno opravo dela, tožniku zaradi neodklonitve dela ni mogoče pripisati 30-odstotnega prispevka k nastanku škode.

Tožnikova odločitev za (tudi možno) konzervativno zdravljenje...		nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve - neustrezna delovna oprema - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - potni stroški - pobotni ugovor - delna sprememba izpodbijane sodbe
VDS sodba Pdp 582/200204.03.20041. Določba v ponujeni pogodbi o zaposlitvi, da se po potrebi delo opravlja izven Občine Litija, sama po sebi ni v nasprotju s pozitivno delovnopravno zakonodajo. Samo dejstvo, da je delavec invalid, le-temu ne daje pravice, da odkloni ustrezno razporeditev iz razloga svoje invalidnosti.
2. Po delovnopravni zakonodaji delavcu v času bolniškega staleža ne more prenehati delovno razmerje le zaradi nujnih operativnih razlogov, kot je to določeno v 2. alinei 1. odstavka 36c. člena ZDR. Tožnica ni bila trajno presežna delavka, temveč je bila razporejena k drugemu delodajalcu, tako da zanjo ni bil predviden ukrep prenehanja delovnega razmerja, temveč je bila zagotovljena kontinuiteta delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, zato dejstvo, da je bila v bolniškem staležu, na postopke ni imela nobenega vpliva.
3. V primeru, da se delavec ne ravna po dokončnem sklepu o prevzemu na delo k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR in 15. členu...		prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev v drugo podjetje - bolniški stalež - invalid
VDSS sodba Pdp 510/201512.11.2015Tožena stranka je sklenila s tožečo stranko pogodbo o kadrovski štipendiji in se je po končanem študiju zaposlila pri toženi stranki ter bila pri njej zaposlena do 30. 9. 2013, ko ji je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu sta se pravdni stranki dogovorili, da mora tožena stranka vrniti sorazmerni del izplačanih zneskov štipendije v višini 6.659,10 EUR z obrestmi (ki jih nista natančneje opredelili), oziroma da lahko tožena stranka svoje obveznosti izpolni na drug način, kar naj bi se uredilo s posebno pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno, da je tožena stranka dolžna plačati znesek 6.659,10 EUR in da ta znesek zapade v plačilo s 1. 10. 2013, ter da je od tega datuma dalje tožena stranka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti. Zato je v tem obsegu utemeljeno ugodilo podrednemu zahtevku tožeče stranke,...kadrovska štipendija - pogodba o kadrovski štipendiji - obveznost vračila izplačanih zneskov štipendije
VDSS sklep Pdp 668/201514.01.2016Tožeča stranka je v obravnavanem sporu zoper toženca uveljavljala plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi v višini 10.000,00 EUR. Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V tožbi je tožeča stranka trdila, da je toženec kršil pogodbo o poslovodenju. Toženec je opravljal funkcijo direktorja na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V spornem primeru je zato treba izhajati iz položaja in delovanja poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu, pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno, če poslovodna oseba sklene pogodbo o zaposlitvi. To pa utemeljuje presojo odškodninskega spora zaradi zatrjevane kršitve...stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - pogodba o poslovodenju
VSRS sodba II Ips 67/201518.06.2015Pri mandatni pogodbi so vodilo mandatarjevega delovanja naročiteljevi interesi torej mora mandatar (primerjaj (pooblaščenec) posle opravljati pod pogoji, ki omogočajo uresničitev naročiteljevih interesov v največjem možnem obsegu, pri čemer je treba izhajati iz značilnosti mandatarja kot profesionalne osebe. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Velja pa še pojasniti, da ima mandatar v razmerju do naročitelja poleg opravljanja posla, ki se ga je z mandatno pogodbo zavezal opraviti (npr. zastopanja stranke v sodnem postopku), tudi druge obveznosti, med katere sodi predvsem pojasnilna obveznost in obveznost obveščanja naročitelja o okoliščinah, pomembnih za uresničitev naročiteljevih interesov, saj ima naročitelj položaj laika.

Pooblaščenec je namreč s tem, ko tožnika ni opozoril na (kratek) rok za vložitev...		pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastopanje v sodnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost mandatarja - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - pojasnilna dolžnost - kršitev pogodbene obveznosti - vložitev predloga za izvršbo - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba
VDSS Sodba in sklep Pdp 987/201828.05.2019Tožnica bi morala zaradi spornosti obstoja delovnega razmerja v času trajanja civilnopravne pogodbe istočasno s postavljenimi zahtevki, ki temeljijo na pravicah iz delovnega razmerja, najkasneje pa v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, zahtevati tudi ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Šele s postavljenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bi lahko sodišče prve stopnje presojalo trditve tožnice, da je po civilni pogodbi dejansko opravljala delo z elementi delovnega razmerja in šele tako bi sodišče prve stopnje imelo podlago za odločanje o zahtevkih, ki se nanašajo na pravice iz zatrjevanega delovnega razmerja. Tožnica je sicer postavila trditve, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja, vendar je sodna praksa v podobni zadevi že zavzela stališče, da je za presojo takšnih trditev ter za presojo nadaljnjih zahtevkov za priznanje pravic iz dela potreben...obstoj delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
VSRS Sodba in sklep II Ips 196/201730.11.2017Pravilnik, ki ga je toženec sprejel v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZASP, ni podzakonski akt. Toženec ni nosilec javnih pooblastil, da bi bil pristojen izdajati akte s splošno veljavnostjo.

S tem, ko je tožnik prvič stopil v kontakt s tožencem in mu prijavil svoje delo, se je med njima po zakonu vzpostavilo mandatno (skrbniško) razmerje. Tožnik ima torej vse pravice in obveznosti izrednega člana v skladu s Pravilnikom Združenja SAZAS o zaščiti avtorskih pravic in delitev avtorskih honorarjev, kolikor je ta v skladu z zakonom.

Toženčevi obrambni ugovori, češ da je treba pogodbe razlagati tako, da so bile pravice radiodifuznega oddajanja (kot del malih glasbenih pravic) prenesene neposredno na RTV organizacijo kot uporabnika, so ne le neutemeljeni, temveč tudi v nasprotju z bistvom toženčevega obstoja in njegovimi temeljnimi zakonskimi pooblastili. Glede na prisilne določbe ZASP, 12. člen Pravilnika in ugotovljeno dejstvo, da je tožnik...		kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - obvezno kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem - prenos materialnih avtorskih pravic - uveljavljanje malih avtorskih pravic - avtorsko delo iz delovnega razmerja - plačilo avtorskega honorarja - pravilnik Združenja SAZAS - pravna narava pravilnika Združenja SAZAS
VDSS Sodba in sklep Pdp 348/201726.10.2017Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da zato, ker je tožnica v obdobju od 16. 9. 2013 do 31. 12. 2014 opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki, tožničino delo ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je v primeru, če ima sporno razmerje vse elemente delovnega razmerja, možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1) oziroma, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa (148. člen ZDR-1).

Tožnica je uveljavljala priznanje delovnega razmerja in pripadajočih pravic za delovno mesto administrator V. Dejstvo, da delovno mesto administrator V ni bilo sistematizirano v glavni pisarni, v kateri je tožnica dejansko delala, temveč v sektorju, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na tem delovnem mestu, v kolikor je bilo tožničino delo dejansko primerljivo...		obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo študentov
VDSS Sodba Pdp 361/202319.12.2023Iz prve pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je toženka tožniku priznala le 2 dneva dopusta za leto 2019 in ni dokazala, da je tožnika seznanila, da ima tudi za leto 2020 pravico do sorazmernega dela dopusta. Toženka tekom postopka na prvi stopnji ni ne zatrjevala ne dokazala, da je tožnika obvestila, koliko dni dopusta mu pripada za leto 2020 in ga opozorila, da lahko ta dopust izrabi. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je tožniku za leto 2020 priznavala več kot 2 dni dopusta, s čimer naj bi bil tožnik seznanjen. Ker toženka ni dokazala, da je bil tožnik poučen o možnosti izrabe sorazmernega dela dopusta za leto 2020, katerega tožnik dejansko ni izrabil, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo nadomestilo za 17 dni neizrabljenega dopusta za leto 2020.

Toženka ni dokazala, da bi tožnika tem, ko ji je prinesel dokazilo o delovni dobi, pozvala, naj to stori, čeprav je vedela, da je njena dolžnost, da tožniku plača dodatek...		dodatek za delovno dobo - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust
VSRS sodba VIII Ips 213/201424.03.2015Na podobna vprašanja, kot naj bi se zastavljala v tem postopku, je SEU že odgovorilo.

Glede na to, da se nacionalno sodišče lahko zanese na avtoritativnost interpretacij, ki jih je SEU opravilo v kakšnem prejšnjem postopku, kjer se je ukvarjalo s primerljivim (ne nujno torej enakim) vprašanjem, zato predhodnega vprašanja ni treba postavljati v vsakem primeru, ampak se lahko uporabi interpretacija v takem primerljivem primeru.

Ustavno sodišče se je pri svoji odločitvi oprlo na odločitve SEU, na podlagi katerih je poleg temeljnega zakonsko opredeljenega cilja, upoštevalo tudi cilja, ki izhajata iz zakonodajnega gradiva in ju je v svojem mnenju navedla vlada. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da predložitev zadeve v predhodno odločanje ni potrebna.		ukrepi za uravnoteženje javnih financ - začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča - diskriminacija - starost
VDSS Sklep Pdp 838/201707.02.2018Tožnik je bil v delovnem razmerju s prvotoženo stranko na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje del na delovnem mestu gradbeni delavec ‒ tesar za določen čas na območju Republike Slovenije. Toženi stranki sta sklenili kooperacijsko pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bosta skupno, a vsaka s svojimi delavci, poslovno sodelovali in organizirali izvajanje posameznih gradbenih del na objektih, ki jih je na gradbišču v tujini gradila drugotožena stranka. Prvotožena stranka je bila v skladu z določili kooperacije pogodbe dolžna biti stalno prisotna na gradbišču v tujini ter skrbeti za koordinacijo in varnost svojih delavcev na gradbišču. Za izvedbo del na gradbišču je bila dolžna določiti odgovornega vodjo. Prvotožena stranka na gradbišču v tujini ni zagotovila prisotnosti odgovorne osebe, ki bi izpolnjevala navedene obveznosti iz kooperacijske pogodbe. S takšno opustitvijo nadzora nad delovnim procesom...odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - kooperacijska pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec
Sodba VIII Ips 441/200604.12.2007Morebitne kršitve določb postopka v disciplinskem postopku pri delodajalcu se v sodnem postopku presojajo z vidika zmotne uporabe materialnega prava in ne z vidika kršitev določb postopka. Tožničin ugovor, da ni bila vabljena na disciplinske obravnave osebno kot stranka, ki bo zaslišana, ne predstavlja kršitve določb o disciplinskem postopku. Opis hujše kršitve delovne obveznosti brez posebne in dodatne določitve okoliščin in pogojev iz 3. odstavka 58. člena ZTPDR v splošnem aktu delodajalca, ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti pri opredelitvi hujše kršitve - takšne, da bi zaradi tega celo odpadla možnost disciplinskega sankcioniranja. Za opredelitev pristojnosti disciplinskega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti direktorja, ni odločilen status direktorja v času disciplinskega postopka temveč, ali je očitano kršitev storil kot direktor ali po tem. Disciplinski organ, in tudi sodišče, so vezani na opis kršitve, ki se delavcu očita v postopku in...disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za disciplinske kršitve direktorja - sestava disciplinske komisije - opredelitev disciplinske kršitve - opis kršitve v zahtevi za uvedbo postopka in disciplinski odločbi - odsotnost z disciplinske obravnave - zaslišanje in vabljenje kot stranka - primopredaja poslov
VDSS Sodba Pdp 110/202012.03.2020Neupoštevno je pritožbeno zatrjevanje, da je toženka pošti naročila, naj se ji pisanja vročajo na drug naslov. Nad takšnim naslovnikovim naročilom oziroma kakršnim koli drugim dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev prevladajo določbe ZPP o vročanju, kot je določeno v drugem odstavku 42. člena ZPSto-2.

Sodišče prve stopnje je tožbo v odgovor toženki na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZPP pravilno vročalo na naslov, vpisan v registru, pri čemer je, kot določa prvi odstavek 133. člena ZPP, vročitev izvedlo na način, da je pisanje izročilo delavcu v pisani oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Kdaj je ta delavec pošto posredoval naprej v okviru toženke, za ugotavljanje datuma vročitve ni bistveno. Vročitev je bila opravljena, kot je bila delavcu poštna pošiljka vročena.		zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba
VDSS sklep Pdp 1587/201402.04.2015Pritožniki so zatrjevali svoj pravni interes za intervencijo s tem, da so tudi sami vložili tožbe pred sodiščem prve stopnje iz naslova odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka ter da opirajo svoje zahtevke na bistveno enako dejansko in pravno podlago. Pritožniki niso izkazali obstoja pravnega, temveč zgolj dejanskega (ekonomskega) interesa. Nikakršne zveze ni med razmerjem pravdnih strank ter razmerjem pritožnikov. Zgolj to, da bi v primeru uspeha v omenjenem pravdnem postopku odločitev predstavljala pravno podlago tudi za odločitev Vlade RS o poravnavi s tožniki, pravnega interesa pritožnika kot dolžnika toženke za stransko intervencijo ne vzpostavlja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo priglašeno stransko intervencijo.

53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek....		stranska intervencija - pravni interes - odškodnina - neizrabljen tedenski počitek - misija - vojska - nadure - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
VSRS Predlog VIII Ips 342/201720.02.2018Vrhovno sodišče sprašuje:

- ali je treba določbo člena 1 (1) Direktive Sveta 2001/23/ES razlagati tako, da se za pravni prenos podjetja ali dela podjetja šteje tudi prenos, kot je bil izveden v okoliščinah obravnavanega primera - kot prenos finančnih instrumentov in drugega premoženja strank (konkretno vrednostnih papirjev), vodenje računov, nematerializiranih vrednostnih papirjev strank in drugih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ter arhiva, ob tem da je bilo na koncu od odločitve komitentov (strank) odvisno, ali bodo po prenehanju dejavnosti borznega posredovanja s strani prve toženke opravljanje teh storitev zaupali drugi toženki,

- ali je v teh okoliščinah odločilno, za koliko komitentov po prenehanju opravljanja dejavnosti borznega posredovanja s strani prve toženke, te storitve sedaj opravlja druga toženka,

- ali okoliščina, da druga toženka nadaljuje poslovanje s komitenti kot odvisna borzno posredniška...		predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potrebe po delu - prenehanje dejavnosti - dejavnost borznega posredovanja - Direktiva 2001/23/ES - prenos podjetja - prenos dela podjetja - ekonomski substrat dejavnosti
VDSS Sodba Pdp 384/202325.01.2024Ključen trenutek za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je seznanitev direktorice toženke s kršitvami tožnika. Tudi, če so nekateri tožnikovi sodelavci pred 16. 6. 2021 opazili, da je tožnik nepojasnjeno odsoten z delovnega mesta, je bila direktorica toženke, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o podaji izredne odpovedi, s tem seznanjena šele 16. 6. 2021 in je takrat pričel teči rok za podajo odpovedi. Glede na to, da tožnik ni vpisoval svoje odsotnosti med delovnim časom v evidenco prisotnosti, se toženka s kršitvami ni mogla seznaniti s pregledom evidence prihodov in odhodov z dela.

Toženka je dokazala, da držijo očitki iz izredne odpovedi glede večkratne neupravičene odsotnosti tožnika z delovnega mesta v času obvezne prisotnosti brez evidentiranja in dovoljenja nadrejene osebe. S tem je toženka dokazala, da je tožnik naklepoma huje kršil svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer je izkazala obstoj odpovednega...		izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - pravočasnost odpovedi - dokazovanje neprerekanih dejstev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka

Izberi vse|Izvozi izbrane